Vojaška kariera, utemeljena na vojaških vedah (CRP V5-2365)
Naslov projekta: Vojaška kariera, utemeljena na vojaških vedah (CRP V5-2365)
Višina sofinanciranja: 97.246,80 EUR (ARIS), 97.246,80 EUR (MORS)
Vodja projekta: prof. dr. Nada Trunk Širca [21897]
Trajanje: 1. 10. 2023 – 30. 9. 2025
Raziskovalci: prof. dr. Valerij Dermol [29842], izr. prof. dr. Aleš Trunk [36490], prof. dr. Dušan Lesjak [06165], doc. dr. Vesna Skrbinjek [33153], mag. Alenka Bernik Dermol [55288], dr. Miha Šlebir [39175], dr. Gregor Potočnik [59427], dr. Tomaž Kladnik [59311], dr. Pavel Vuk [59673], dr. Jasna Fedran [59674], Špela Dermol [58745]
Povzetek aktivnosti
Strateški kompas EU, novi Strateški koncept v Natu, pa tudi razmere v Evropi in svetu čedalje bolj postavljajo v ospredje krepitev vojaških zmogljivosti in posledično tudi nujnost razvoja vsebin, znanja in spretnosti, potrebnih za izvajanje vojaškega poklica. Slednje krepi tudi potrebe po jasnih izobraževalnih in raziskovalnih politikah na področju vojaških ved in izobraževanja za vojaški poklic. Vojaški poklic je v različnih državah članicah EU pa tudi v državah kandidatkah zelo različno umeščen v javni izobraževalni sistem in sisteme nacionalnih kvalifikacij. V Republiki Sloveniji vojaški poklic ni prepoznaven kot poklic, so pa ustrezno znanje, spretnosti in kompetence umeščene v sistem nacionalnih poklicnih klasifikacij, t.j. Klasius. Za transfer in razvoj tovrstnih vsebin je v različnih državah seveda različno poskrbljeno – tako s pravnega, organizacijskega, kot tudi izobraževalnega, raziskovanega in razvojnega vidika.
V slovenskem izobraževalnem prostoru je prisotnost vojaških ved v poučevanju in raziskovanju omejeno prisotna in razdrobljena. Slednje se na primer izrazito kaže tudi v Slovenskem ogrodju kvalifikacij (SOK), kjer je področje kvalifikacij 103 – Varnost države, ljudi in premoženja še v veliki meri nepopolnjeno, posamezne kompetence, osnovane na vsebinah, izhajajočih iz obrambnih študij, pa se v zelo skromnem obsegu pojavljajo pri različnih drugih kvalifikacijah (npr. doktor znanosti/doktorica znanosti s področja vojaških družboslovnih študij). Vsebine nekaterih ved, povezanih z vojaškimi vedami, kot so npr. obrambne študije, teorija vojne, usposabljanje v letalstvu, usposabljanje vojske, vojaška mornarica ipd. (glej Klasius) se delno, v nekaterih primerih tudi v celoti, pojavljajo v različnih visokošolskih programih ter usposabljanjih znotraj obrambnega sistema, še posebej v Slovenski vojski v Centru vojaških šol.
Izhajajoč in opisane problematike, bo predlagani projekt priložnost za iskanje inovativnih rešitev na področju izobraževanja za vojaške poklice in tudi krepitve raziskovanja na področju vojaških ved – tudi v sodelovanju z drugimi državami (npr. Severna Makedonija in druge). V spremenjenem varnostnem okolju namreč tako EU kot tudi Nato namenjata veliko pozornosti krepitvi obrambnih in vojaških zmogljivosti s ciljem varnostno in obrambno okrepiti sposobnosti EU in držav članic. EU pobude v različnih institucionalnih oblikah, kot so Evropski obrambni sklad in Stalno strukturno sodelovanje, tudi namenjajo mnoge finančne vire za raziskave, razvoj in inovacije na obrambnem področju. Zavezništvo že dolgo izvaja poseben program Raziskave in razvoj, preko katerega skrbi za stalen napredek v tej varnostni organizaciji, v letu 2022 pa je bila na novo zasnovana pobuda NATO DIANA, ki je namenjena pospeševanju inovacij na varnostno obrambnem področju. Tudi Republika Slovenija v letu 2023 in 2024 namenja povečan obseg sredstev za raziskave, razvoj in inovacije. Vsem prizadevanjem za razvoj novih, prebojnih tehnologij, pa mednarodni in varnostni skupnosti, vključno z Republiko Slovenijo, ključen problem pri načrtovanju in izvajanju raziskovano razvojne in inovacijske dejavnosti predstavlja pomanjkanje ustreznih kadrov ter s tem povezan primanjkljaj ustreznega znanja, spretnosti in kompetenc.
–
Cilji raziskovalnega projekta
Cilj 1: Dopolnitev javnega klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja v Republiki Sloveniji z vsebinami in poklici na področju vojaštva in obrambe.
Mednarodni klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja, ki se uporablja v Republiki Sloveniji izhaja iz mednarodnega klasifikacijskega sistema. Ta ima svoje osnove v prizadevanjih UNESCO po poenotenju vodenja klasifikacij v mednarodnem prostoru s poudarkom na mednarodni primerljivosti. V Republiki Sloveniji je področje klasifikacij za področje 103 Varnost države, ljudi in premoženja še nepopolnjeno predvsem v delu, ki se nanaša na podpodročja obrambne študije, teorija vojne, usposabljanje v letalstvu, usposabljanje vojske, vojaška mornarica in vojaške vede. Nekatere se pojavljajo v celoti, druge delno, nekatere pa sploh ne v programih izobraževanja in usposabljanja na različnih fakultetah v državi pa tudi znotraj obrambnega sistema in še posebej v Slovenski vojski v Centru vojaških šol. Kmalu po vstopu v 21. stoletje so bili varnostna situacija, varnostne grožnje in varnostna predvidevanja izrazito nevojaške narave. Države članice EU in/ali zavezništva so zmanjševale in preoblikovale svoje vojaške zmogljivosti vse od konca hladne vojne. Po letu 2010 so se le-te bistveno spremenile. Arabska pomlad, množične migracije, Covid 19, poplave, požari in različne oblike naravnih in drugih nesreč so spreminjale varnostno podobo evropskega prostora še posebej v zadnjih desetih letih. Ruski vojaški poseg v Ukrajini je kot zadnji v nizu dogodkov predramil evropski prostor, EU in zavezništvo k novim premislekom o lastni in kolektivni varnosti. Strateški dokumenti EU kot npr. Strateški kompas EU in novi Strateški koncept v Natu vedno bolj postavljajo v osrednje okrepitev tako vojaških zmogljivosti kot tudi razvoj vsebin, znanj in veščin potrebnih za izvajanje vojaškega poklica.
Cilj 2: Preučiti vsebine, ki jih je mednarodno okolje (UNESCO, ISCED) prepoznalo kot področje 1031 Vojaštvo in obramba ter jih umestilo v mednarodne raziskovalne in izobraževalne vsebine ter institucije.
V kolikšni meri so te vsebine prisotne v Republiki Sloveniji, v katerih učnih programih in kot kateri učni izidi? V kolikšni meri in na kakšen način je to urejeno v drugih državah? Predlagati ustreznejši sistem, ki bo ustrezal predlogu klasifikacije (glej Cilj 1). Ta je v različnih državah članicah EU pa tudi v državah kandidatkah za njene članice zelo različno umeščen v javni izobraževalni sistem in druge sisteme klasifikacij kot je napr. slovenski za izobraževanje in usposabljanje. V Republiki Sloveniji vojaški poklic ni poklic ampak so tovrstna znanja in veščine umeščene v sistem nacionalnih poklicnih klasifikacij. Varnostna situacija predvsem pa varnostne grožnje narekujejo nameniti več pozornosti obrambnim in vojaških temam v Republiki Sloveniji. K temu napotuje tudi vedno manj zanimanja javnosti za obrambne in vojaške vsebine predvsem pa za njihov razvoj. To se kaže tudi v zmanjšanju in občasno popolni odsotnosti zanimanja mladih za vojaško službo. Navedeno logično napotuje na naslednji cilj predlaganega projekta.
Cilj 3: Proučiti možnost vzpostavitve raziskovalne enote/inštituta/zavoda na področju vojaštva in obrambe (vojaških ved) v Republiki Sloveniji, z namenom okrepiti raziskovano-razvojno in inovacijsko dejavnost.
Na kakšen način organizirati sodelovanje med različnimi akterji, ki že delno sodelujejo, večina pa sploh ne, pri razvoju vojaštva in obrambe tako, da bo Republika Slovenije imela boljše izide na področju znanja, poklicev, trga dela, kakovostnih delovnih mest, varnosti, obrambe, raziskav, razvoja in (obrambne) industrije? Kako lahko nova oblika sodelovanja, novo znanje in poklici na tem področju doprinesejo k razvoju države in kako k njeni vlogi v EU in zavezništvu?
Cilj 4: Razviti in pilotirati 2-3 programe na katerih bodo udeleženci pridobili mikrodokazilo (micro-credentials, več na spletni povezavi https://education.ec.europa.eu/education-levels/higher-education/micro-credentials) skladno s Priporočili Sveta EU o evropskem pristopu k mikrodokazilom za vseživljensko učenje in zaposljivost na trgu dela.
Opisi faz
Upravljanje projekta (0-24 mesecev) (DS1): Upravljanje projekta, primarno v domeni vodje projekta, bo potekalo ves čas trajanja raziskovalnega projekta. Ta faza bo tako zajemala načrtovanje obveznosti v sklopu posameznih faz, koordinaciji dela, nadziranju izvajanja zastavljenega delovnega načrta, pripravljanje potrebnih dokumentov (vključno z delnimi, vmesnimi in končnim poročilom), koordinaciji najožje komunikacije znotraj in izven projektne skupine, izvajanju notranje-revizijskega nadzora (finančni in upravni nadzor) itn.
Diseminacija in komunikacija (0-24 mesecev) (DS2): V sklopu projekta bo komunikacija med člani projektne skupine, zunanjimi sodelavci in sodelujoči ustanovami, z zainteresirano strokovno javnostjo ter drugimi deležniki, kot tudi z naročnikom, potekala skozi celotno trajanje projekta. Istočasno s potekom DS5 bomo komunikacijo še dodatno okrepili preko diseminacije rezultatov. Rezultati projekta bodo predstavljeni javnosti, sodelujočim posameznikom in ustanovam na različne načine; predvideno je sodelovanje na znanstvenih konferencah/simpozijih, samostojna predstavitev rezultatov projekta ter objava znanstvenih, poljudnoznanstvenih in strokovnih prispevkov. Najmanj po en znanstveni članek bo predložen za objavo v slovenski in v tuji strokovni reviji s tega področja (Sodobni vojaški izzivi, Armed Forces & Society itn.). Načrtovana je tudi javna objava rezultatov projekta v obliki samostojne publikacije. Za širšo seznanjanje zainteresirane javnosti bo projektna skupina vzpostavila spletno stran projekta, na kateri bodo na voljo informacije o poteku dela (pasivna komunikacija). Istočasno pa se bo izkoristilo družbene medije (Facebook, Twitter, LinkedIn) za dodatno širjenje informacij (aktivna komunikacija).
Prva faza (0-6 mesecev) (DS3): V sklopu prve faze bo projektna skupina zasledovala predlagani Cilj 2 in sicer preučitev vsebine področja 1031 Vojaštvo in obramba. Z uporabo kvalitativnih metod bo izvedena analiza mednarodnega, nacionalnega in institucionalnega pravnega okvirja, pri čemer se bodo upoštevale tudi dosedanje raziskave v Sloveniji na tem področju. Istočasno se bo s pomočjo kvalitativne in primerjalne metode opravila analiza primerljivih držav (v sklopu zveze Nato in/ali Evropske unije) glede njihovega pristopa k organiziranju vojaških ved, vključno z analizo deležnikov, ki delujejo na dotičnem področju (t. j., vojaške šole/akademije, raziskovalne ustanove znotraj vojaškega sistema kot dela civilnega izobraževalno-raziskovalnega sistema, gospodarstva). Faza se bo končala z izdelavo delne analize pridobljenih podatkov, katerih rezultati bodo uporabljeni kot osnova za delo v drugi fazi.
Druga faza (7-14 mesecev) (DS4): Druga faza bo namenjena nadgradnji pridobljenih podatkov iz prve faze, pri čemer se bodo izvedli poglobljeni intervjuji in/ali fokusne skupine z ustreznimi deležniki znotraj oboroženih sil, izobraževalno-raziskovalnega sistema (npr. ministrstva, agencije, univerze/fakultete) ter gospodarstva. Namen intervjujev, ki bodo izvedeni v podfazi DS4-1, je obravnavati potrebe oboroženih sil za terciarno izobraževanje, trenutno stanje na tem področju, ter posledično ugotoviti pomanjkljivosti oz. prednosti trenutnega sistema izobraževanja, t. j. (ne)prisotnost elementov vojaških ved v kurikulumu, potrebnih za delovanje in razvoj vojaške organizacije. V sklopu te faze se bo tudi ugotavljalo pripravljenost ter zmožnost za sodelovanje in/ali izvajanje dela na področjih vojaških ved med obravnavanimi deležniki. Sledila bo analiza intervjujev in oblikovanje delnega poročila. V nadaljevanju (podfaza DS4-2) se bo pričelo izvajati delo na Cilju 1 – na podlagi rezultatov faze DS3 in rezultatov podfaze DS4-1 bo oblikovan predlog dopolnitev javnega klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja v Republiki Sloveniji. Istočasno se bo v sklopu te faze pričela komunikacija, usmerjena izven projektne skupine in sicer z namenom seznanitve širše vojaške skupnosti, raziskovalcev in izobraževalcev preko: 1) predstavitev projekta v reviji Slovenska vojska, 2) z osebnimi, neposrednimi predstavitvami projekta v različnih vojaških in civilnih ustanovah, preko spletne strani in družbenih medijev.
Tretja faza (15-24 mesecev) (DS5): Najdlje trajajoča faza bo temeljila na izsledkih faz DS3 in DS4, pri čemer se bo osredotočala na izpolnitev dveh ciljev projekta, in sicer Cilja 3 in Cilja 4. V sklopu podfaze DS5-1 bo projektna skupina delala na Cilju 3. Oblikovan bo predlog in zmožnosti oblikovanja raziskovalnega telesa oz. institucije s področja vojaških ved. Pri tem se bodo oblikovali različni modeli in pristopi k oblikovanju tovrstne institucije, ki bi bili lahko izvedljivi glede na rezultate iz faze DS4. Istočasno bo potekala tudi podfaza DS5-2, ki bo zasledovala izpolnitev Cilja 4, t. j., oblikovanja sistema implementacije mikrodokazil na področju vojaškega (terciarnega) izobraževanja. Ob koncu faze bo sestavljeno tudi končno poročilo, o rezultatih pa bodo obveščeni tudi udeleženi deležniki. V sklopu te faze se bo nadaljevala komunikacija, namenjena širši javnosti, hkrati pa se bo pričela izvajati komunikacija z akademsko srenjo – preko izdelave prispevkov za objavo v znanstvenih oz. strokovnih revijah ter predstavitev v sklopu konferenc/simpozijev. Uredila bi se tudi samostojna publikacija kot oblika javne objave rezultatov projekta.
–
Pričakovani rezultati
- – Poglobljen prikaz dejanskega stanja na področju vojaške vede v Sloveniji (ter v primerljivih tujih državah) z namenom pridobiti oris za potrebe delovanja sodobnih oboroženih sil.
- – Poglobljena analiza stanja na področju pravnega okvirjanja civilnih in vojaških izobraževalnih sistemov na področju vojaških ved tako v Sloveniji kot v primerljivih tujih državah
- – Natančen oris stanja v Sloveniji glede potreb vojaške organizacije (SV) ter zmožnosti SV, civilnega izobraževalnega sistema ter gospodarstva, v prvi vrsti z vidika raziskovalne dejavnosti ter uresničevanja tovrstnih potreb pri oblikovanju izobraževalno-raziskovalnega delovanja na področju vojaških ved.
- – Prispevek h gospodarskemu in ekonomskemu razvoju Republike Slovenije, ker EU in Nato v zadnjih letih posvečata veliko pozornosti in tudi sredstev predvsem razvoju na področju obrambnih zmogljivosti, ki so neposredno povezane z obrambno industrijo.
Programska skupina bo na podlagi pridobljenih podatkov in nadaljnjih analiz primarno pristopila k oblikovanju treh aplikativnih rezultatov in sicer:
- k oblikovanju in vzpostavitvi modela/modelov, usmerjenih v vzpostavitev inštitucije na področju vojaških ved, utemeljeni na podlagah, izhajajočih iz analize pravnih okvirov, potreb vojaške organizacije za razvoj vojaškega kadra, ter zmožnosti vseh vpletenih deležnikov (t. j. SV, upravnega dela MORS, civilno-izobraževalnega sektorja, gospodarstva),
- k vzpostavitvi pravnega okvirja in modela prenosa EU projekta o mikrodokazilih kot podpornega ali alternativnega sistema obstoječemu sistemu vojaškega izobraževanja.
- k izdelavi predlogov za dopolnitev javnega klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja v Republiki Sloveniji.
Projekt bo v svoji osnovi
- analiziral trenutno stanje na področjih vojaških ved in podal ugotovitve na podlagi primerjave s primerljivimi državami znotraj Nata in EU.
- Z analizo potreb in zmožnosti vojaške organizacije, gospodarstva in izobraževalno-raziskovalnega sistema se bo pojasnilo dejansko stanje, zmožnosti in potrebe, kar bo pripomoglo k splošnemu napredku znanosti in stroke.
- S povezovanjem deležnikov, ki bodo sodelovali (raziskovalci) oz. bodo vključeni na drugačne načine (npr. kot raziskani deležniki), se bo vzpostavil tudi pregled potencialnih strokovnjakov na ustreznem področju vojaških ved, kar bi olajšalo izvedbo Cilja 3 – vzpostavite raziskovalne organizacije na portočju vojaških ved.
Znotraj projekta bo vključen tudi pregled
- slovenskega gospodarstva in njegove prisotnosti, aktivnosti in zmožnosti na področju vojaških ved oz. ved, ki so sorodne oz. potrebne za vojaške vede (npr. različna naravoslovne vede za področje vojaško-tehničnih ved).
- Hkrati se bo ugotavljalo potrebe gospodarstva za sodelovanje z vojaško organizacijo na področju raziskav in razvoja, kot tudi zmožnost predstavnikov gospodarstva za vključitev v vojaški izobraževalno-raziskovalni sistem (npr. kot zunanji strokovni sodelavci pri raziskavah in izobraževanju).
- S pregledom pravnega okvirja glede mikrodokazil in vzpostavitvijo sistema, slonečega na mikrodokazilih, ki bi bil uporaben za področje vojaške izobraževanja v Sloveniji,
se bo prav tako olajšalo sodelovanje med vojaškimi in civilnimi osebami, vojaškimi institucijami, izobraževalno-raziskovalnimi zavodi ter gospodarstvom, okrepila pa se bo tudi prehodnost med temi institucijami (predvsem z vidika priznavanja pridobljene izobrazbe in delovnih izkušenj).
Projekt bo zasledoval predlagane/zahtevane cilje z namenom splošnega družbenega razvoja na področju vojaštva in obrambe. Dogodki preteklih let kažejo, da evropska celina v 21. stoletju ni imuna na obširne oborožene konflikte, zaradi česar je potrebno vložiti več sredstev in napora v razvoj vojaških organizacij znotraj posameznih držav. K zasledovanju tega cilja pa je potrebno vzpostaviti notranji sistem raziskovalne in izobraževalne dejavnosti, ki bo omogočal razvoj in napredek vojaške organizacije na vseh področjih, tako na družboslovnih (npr. razvoj doktrine, strategije, operative, taktike), humanističnih (npr. vojaško-psihološka podpora za pripadnike oboroženih sil), kot tudi na naravoslovnih (npr. vojaška tehnologija). S tem se bo dosegel celovit pregled stanja z namenom vzpostavitve samostojnih in/ali integriranih deležnikov na področju vojaških ved v Sloveniji.