Program dela in časovnica

Namen projekta je raziskati razloge za opustitev oziroma ne-dokončanje študija oz. osip, kar bo prispevalo k oblikovanju ukrepov za uresničevanjecilja Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030 (C 3.2), da bo vzpostavljen ustrezno posodobljen način poučevanja, izhajajoč izstrokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela, ki bo osredinjen na študentke in študente za uspešno in pravočasno zaključevanje študija.

Temeljni cilji raziskovalnega projekta so:

1. Študij relevantne tuje in domače literature na temo osipa študentov ter pregled možnih vzrokov iz tujih poročil in normativnih aktov o osipu študentov na evropskem nivoju.
2. Raziskati učinkovitost obstoječih strategij za zmanjšanje osipa ter presoditi o njihovi primernosti v slovenskem okviru.
3. Razvoj metodologije za spremljanje osipa študentov skozi študijsko leto, določitev kazalnikov in pristopov zbiranja podatkov.
4. Sistematično zbiranje in urejanje podatkov iz uradnih evidenc (RIC, eVŠ, SURS) ter oblikovanje podatkovnih baz za nadaljnjo obdelavo podatkov.
5. Uporaba kvantitativnih in kvalitativnih metod raziskovanja za analizo osipa na 1. in 2. stopnji študija v obdobju 2012-2022 ter glede na študijsko področje. (leto vpisa, letnik, spol, VŠZ, študijsko področje, vrsta vpisa, omejitev vpisa, stopnja študija, tujci-Slovenci, štipendisti, diplomiranje, zaposlitev).
6. Opredelitev lastnosti skupin študentov na podlagi ugotovitev značilnosti osipa – to je študentov, ki opustijo študij na 1. in 2. stopnji ter dejavnikov, ki ga povzročijo, ločeno po stopnjah študija, študijskem področju ter tudi ali gre za prvi vpis na visokošolski študij.
7. Razvoj ukrepov za zmanjševanje osipa, ki bi pokrivali tematiko ustrezne izbire študijskega področja/programa, postopek prijave/izbire in sprejetja, zasnove študijskih programov, poučevanja/učenja in mentoriranja ipd.
8. Proučitev posledic osipa študentov za trg dela z različnih vidikov (individualnih, institucionalnih, ekonomskih in družbenih).

Rezultati projekta:

V okviru delovnega paketa 1 (DP1 – sklop A -pregled literature) je bil cilj 1 pregled in sinteza domače in tuje literature v celoti dosežen, cilj 2 pa delno. Pripravljena je bila sistematična analiza opredelitev osipa, njegovih dejavnikov ter obstoječih politik in ukrepov na nacionalni in evropski ravni. Rezultati kažejo, da je bil oblikovan celovit konceptualni okvir razumevanja osipa kot večdimenzionalnega pojava, ki vključuje individualne, institucionalne, nacionalne in globalne dejavnike. S tem je bil izpolnjen temeljni cilj prve faze projekta, saj je bila vzpostavljena teoretična podlaga za nadaljnje empirične analize in razvoj ukrepov.

Delovni paket 2 (DP2 -kvantitativna analiza- sklop B) se je pričel z zamikom enega leta, zaradi nedsegljivosti podatkeov MVZI. Kljub temu smo uspeli narediti poglobljeno empirično analizo osipa na podlagi manjšega števila podatkov eVŠ. S tem delovnim paketom smo uresničili cilje od 3 do 6. Dodatno pa smo s tem delovnim paketom naročniku predložili nedoslednosti v podatkih in napake, ki so se pri analizi izkazale za anomalije, a so pomembna informacija za oddelek informatike, da pravilneje organizira polnjenje podatkov v eVŠ. Kvantitativna analiza je razkrila ključne vzorce

osipa. Ugotovljene so bile pomembne razlike glede na spol, stopnjo študija, vrsto programa in študijsko področje. Na primer, stopnja dokončanja na prvi stopnji znaša približno 46,6 %, medtem ko osip dosega 67,2 %, pri čemer so moški izrazito bolj izpostavljeni tveganju za osip kot ženske. S tem je bil dosežen cilj analize vzorcev in trendov osipa ter identifikacije rizičnih skupin študentov.

Delovni paket 3 (DP3 – kvalitativna analiza – sklop C) je bila s strani naročnika sporazumno odstranjena.

Na podlagi rezultatov DP1 in DP2 je bil v delovnem paketu 4 (DP4- oblikovanje ukrepov- sklop D) dosežen cilj projekta – razvoj konkretnih ukrepov za zmanjševanje osipa. Spoznali smo, da ukrepe ni bilo smisleno ločevati po stopnji študija, temveč smo pripravili predloge ukrepov za vse 3. stopnje študija skupaj. Ukrepi temeljijo na integraciji empiričnih ugotovitev, literature in dodatnih analiz ter so ločeni glede na nacionalno in institucionalno raven. Med pomembnejšimi predlogi ukrepov je večji poudarek na spremljanju osipa na nacionalni ravni, izboljšanju financiranja (z vidika spodbud in tudi nedoseganja kriterijevnapredovanja), krepitev podpore študentom ter uporaba naprednih analitičnih orodij (npr. umetne inteligence) za napovedovanje osipa. Ukrepi tako naslvajajo cilj 7 in se razširja na razvoj aplikativnih rešitev, ki jih je mogoče neposredno uporabiti v praksi.

Delovni paket 5 (DP5 – posledice za trg dela – sklop E) je uspešno naslovil cilj 8 proučitev posledic osipa študentov za trg dela. Analiza je pokazala, da ima osip pomembne negativne učinke na individualni, institucionalni, ekonomski in družbeni ravni. Posamezniki brez dokončane izobrazbe imajo nižje prihodke, slabšo zaposljivost in večjo verjetnost brezposelnosti, kar dolgoročno vpliva tudi na gospodarsko učinkovitost in javne finance. Poleg tega so bile analizirane povezave (na agregatni ravni) med osipom in brezposelnostjo mladih ter oblikovane implikacije za oblikovalce politik, kar pomeni, da je bil dosežen tudi cilj povezovanja izobraževalnih izidov s trgom dela.

V okviru diseminacije (delovni paket 6 – DP6) je bilo objavljenih skupaj 5 objav ter 1 prispevek, ki je še vedno v postopku recenzije.

Celotna realizacija programa dela potrjuje, da so bile vse predvidene faze projekta izvedene: od pregleda literature, kvantitativne analize, oblikovanja ukrepov do analize posledic in diseminacije rezultatov. Projekt je tako uspešno povezal teoretična izhodišča z empiričnimi analizami in aplikativnimi rešitvami ter v celoti uresničil zastavljene cilje raziskovalnega programa.

Ključne ugotovitve projekta potrjujejo, da je osip študentov kompleksen in večdimenzionalen pojav, ki ga ni mogoče razložiti z enim samim dejavnikom. Raziskava je pokazala, da na osip pomembno vplivajo kombinacije individualnih značilnosti (npr. akademska pripravljenost, socialno- ekonomski status), institucionalnih dejavnikov (npr. organizacija študija, podpora študentom) ter širših sistemskih okoliščin. Pomembno znanstveno spoznanje projekta je identifikacija skupin študentov z večjim tveganjem za osip ter razvoj modelov, ki omogočajo napovedovanje tega pojava na podlagi longitudinalnih podatkov. 

Pomemben rezultat projekta je tudi razvoj metodologije za spremljanje osipa, ki vključuje nabor kazalnikov in sistematičen pristop k zbiranju in analizi podatkov. Ta metodologija predstavlja pomembno orodje za visokošolske zavode in oblikovalce politik, saj omogoča sprotno spremljanje in pravočasno ukrepanje. Poleg tega so bili oblikovani konkretni predlogi ukrepov, ki zajemajo celoten študijski proces – od izbire študijskega programa in postopkov vpisa do izboljšanja pedagoških pristopov, mentorstva in podpore študentom.

Projekt je prav tako osvetlil pomembne posledice osipa za trg dela, pri čemer je bilo ugotovljeno, da osip vpliva tako na posameznike kot na širše gospodarstvo in družbo. Nezaključen študij pomeni izgubo investiranih sredstev, slabšo zaposljivost posameznikov ter manjšo konkurenčnost delovne sile. Rezultati projekta tako predstavljajo pomembno podlago za oblikovanje javnih politik na področju visokega šolstva in trga dela.

Projekt je vključeval poglobljen pregled tujih raziskav, poročil in normativnih aktov na evropski ravni, kar je omogočilo primerjalno analizo in prenos dobrih praks v slovenski prostor. Čeprav je bil projekt primarno nacionalno usmerjen, je bila njegova mednarodna dimenzija zagotovljena skozi uporabo tujih znanstvenih virov, analizo evropskih politik ter upoštevanje mednarodnih raziskovalnih pristopov.

Skupno lahko zaključimo, da projekt predstavlja pomemben prispevek k razumevanju, spremljanju in obvladovanju osipa študentov v Sloveniji. Z združevanjem teoretičnih spoznanj, empiričnih analiz in praktičnih priporočil je projekt dosegel visoko raven znanstvene in aplikativne vrednosti ter postavil temelje za nadaljnje raziskave in izboljšave v visokošolskem sistemu.

Najpomembnejši dosežki projektne skupine na raziskovalnem področju:

PEZDIR, Rado. Does higher education dropout in Slovenia increase? : an empirical assessment using robust and Bayesian methods. International journal of management, knowledge and learning. [Spletna izd.]. Sep. 2025, vol. 14, no. 2, str. 285-299, ilustr. ISSN 2232-5697. https://toknowpress.net/submission/index.php/ijmkl/article/view/229/140, DOI: 10.53615/2232-5697.14.285-299. [COBISS.SI-ID 248939011]

SKRBINJEK, Vesna, LESJAK, Dušan, DERMOL, Valerij. Higher education dropout : a literature review. V: DERMOL, Valerij (ur.). Artificial intelligence for human-technologies-economy sustainable development : proceedings of the MakeLearn, TIIM & PIConf International Conference : Lublin, Poland 23-25 May 2024. Bangkok; Celje; Lublin; Malta: ToKnowPress, 2024. Str. 565-574. MakeLearn series. ISBN 978-961-6914-31-4. ISSN 2820-6797. https://toknowpress.net/ISBN/978-961-6914-31-4/104.pdf. [COBISS.SI-ID 209918723]

KUTIJA, Lovro, SKRBINJEK, Vesna. Understanding student dropout : why students choose their studies and why they leave. V: DERMOL, Valerij (ur.). Artificial intelligence for human-technologies-economy sustainable development : proceedings of the MakeLearn, TIIM & PIConf International Conference : Lublin, Poland 23-25 May 2024. Bangkok; Celje; Lublin; Malta: ToKnowPress, 2024. Str. 605-613. MakeLearn series. ISBN 978-961-6914-31-4. ISSN 2820-6797. https://toknowpress.net/ISBN/978-961-6914-31-4/109.pdf. [COBISS.SI-ID 209936131]

PEZDIR, Rado. Higher education deropout and youth unemployment in Slovenia, 2011–2019 : first empirical evidence. Trends in higher education. 14 Nov. 2025, vol. 4, iss. 4, [article no.] 96, str. 1-25, ilustr. https://www.mdpi.com/2813-4346/4/4/69, DOI: 10.3390/higheredu4040069. [COBISS.SI-ID 259124227], [WoS, Scopus]