Evropska Komisija je pod vodilom zapiranja tokokrogov predstavila akcijski načrt za prehod v krožno gospodarstvo. V ta namen so na državnih in regionalnih ravneh znotraj programskega območja oblikovane strategije trajnostnega razvoja, usmerjene v varovanje virov ter krepitev razvoja in inovacij, ki od podjetij med drugim zahtevajo uvajanje krožnih poslovnih modelov. Z zapiranjem snovnih tokokrogov smo tako soočeni z novimi izzivi in več pozornosti je potrebno posvetiti UPORABI RECIKLIRANIH oziroma PREDELANIH MATERIALOV, OBNOVLJIVIM SUROVINAM IN IZDELKOM iz le-teh.

V programskem območju so opazne VELIKE REGIONALNE RAZLIKE V RAZPOLOŽLJIVEM ZNANJU IN KOMPETENCAH za inovacije na področju trajnostnega razvoja in učinkovitega ravnanja z viri, podjetja pa imajo pogosto težave pri dostopu do primernih tehnologij in potencialov za razvoj novih materialov. Analize tudi kažejo da imajo bolj RAZVITE REGIJE tudi BOLJŠE RAZVIT PODPORNI EKOSISTEM za podporo gospodarstvu, medtem ko se SLABŠE RAZVITE REGIJE ukvarjajo z povečanim trendom BEGA MOŽGANOV.

Nedavne raziskave so pokazale, da je POMANJKANJE SPREJEMANJA KROŽNIH PRAKS S STRANI PODJETIJ ENA GLAVNIH OVIR ZA PREHOD V KROŽNO GOSPODARSTVO. MSP se soočajo z velikimi težavami pri doseganju stopnje okoljske odličnosti zaradi OMEJENEGA ZNANJA in FINANČNIH SREDSTEV za sprejetje krožnih praks.

Na krožno pripravljenost v MSP vpliva tudi neučinkovito uveljavljanje ustreznih predpisov v nekaterih regijah, slaba institucionalna podpora, pomanjkanje finančnih spodbud in storitev, slaba tehnična znanja zaposlenih v MSP in nizka okoljska ozaveščenost. MSP so namreč ključnega pomena za gospodarstvo, saj predstavljajo 99 % vseh podjetij in ustvarijo dve tretjini vseh delovnih mest. Po drugi strani pa predstavljajo 64 % industrijskih emisij v Evropi.